Skrivnostni kraj na hrvaškem otoku, kjer boste zaman iskali puščavo

Na južnih pobočjih Brača, nekaj kilometrov od morja skrit v globoki kamniti soteski, leži samostan Puščava Blaca, kamor so se pred turškimi napadi zatekli hrvaški duhovniki.

Ime samostana je sprva malce zavajajoč, saj se prvi del imena ne nanaša na veliko peščeno puščavo, temveč na način življenja velike skupnosti menihov, ki so se zavestno umaknili iz naseljenih območij, da bi lahko živeli v tišini in svoje življenje namenili delu in molitvi.

Pot do samostana ni tako lahka, kot bi sprva morda mislili, saj se do objekta ni mogoče zapeljati z osebnim avtomobilom. Pot lahko začnete bodisi iz Dravograda pod Vidovo Goro ali pa kar iz zaliva Blatočka, od katerega vas čaka polurna hoja v hrib. Če se boste odločili za obisk samostana, boste tako potrebovali dobro pohodno obutev in veliko vode.

Trud bo seveda poplačan, saj vas sprehod popelje nazaj v zgodovino. Stoletja so po teh istih kamnitih poteh potovali ljudje s konji in mulami, s katerimi so prevažali hrano, gradbeni material, knjige in celo klavir, ki ga je dvanajst ljudi osem ur nosilo po ozki kozji cesti, za nagrado pa so se okrepčali s 56 litri mašnega vina.

Sprva le velika jama, nato velik gospodarski objekt

Zgodba samostana se začne v sredini 16. stoletja, v času, ko so osmanske čete spreminjale življenja na tem delu jadranske obale. Skupina duhovnikov je v begu zatočišče našla v naravni jami pod strmo apnenčasto pečino na Braču, kjer se je začela dolga zgodba samostana Puščava Blaca.

V naslednjih stoletjih je prvotna jama zrasla v gospodarsko, kulturno in znanstveno središče. Skupnost so sestavljali duhovniki, ki so s privolitvijo škofa Hvara in Brača sami izbrali svoje člane in predstojnika.

Okoliška pokrajina sprva ni ponujala veliko. Skalnato zemljo, ki je obdajala samostan, je bilo treba preoblikovati v obdelovalne terase, na katerih so v naslednjih desetletjih zgradili suhozidne zidove ter zasadili vinsko trto, oljke in sadovnjake, kar jim je omogočilo dolgoročno samozadostnost.

S skrbnim izkoriščanjem zemlje se je Blaca razvila v eno od gospodarsko najuspešnejših skupnosti na Braču. Ukvarjali so se z živinorejo, proizvajali vino, oljčno olje in med ter vzpostavili trgovinske vezi po vsem Sredozemlju.

Veliko pozornost so namenili izobraževanju in znanosti, v katera so lahko vlagali prihodke iz trgovanja. Znanje so lahko pilili v knjižnici, šoli in tiskarni, ki so bile zgrajene v samostanu. Ustanovljen je bil tudi observatorij, ki je postal ena najbolj znanih zasebnih astronomskih postaj v tem delu Evrope.

Prostori samostana so danes še vedno opremljeni s prvotnim pohištvom, vključno z jedilnico, kuhinjo in delavnicami. Knjižnica hrani tudi tisoče knjig in rokopisov, napisanih v glagolici in hrvaški cirilici. Muzejska zbirka vključuje tudi dragocene ure, orožje, umetniška dela in astronomske instrumente, ki pričajo o znanstvenem delu skupnosti.

Danes samostan Puščava Blaca ponosno stoji kot spomenik človeškemu delu in človeški vzdržljivosti ter kot naravni in kulturni pojav.